vzgajati iz knjig ali po občutku?

Smo tiste generacije odraslih, katerih družba je verjela, da otrok izsiljuje, da ga je za pomiritev potrebno pustiti naj se izjoče in da je telesno kaznovanje neškodljiva ter učinkovita metoda vzgoje. Danes nam znanost pove že marsikaj, kot npr., da otrokovi možgani niso dovolj razviti, da bi izsiljeval in da imamo t. i. zrcalne nevrone, ki so zaslužni zato, da se otrok pomiri preko nas, saj se sam še ne zmore. Znanost in knjige nam danes povedo, da je telesno kaznovanje v odraslosti povezano z občutki sramu, ki nam govorijo, da nismo dovolj dobri, depresijo, anksioznostjo in celo z večjo nagnjenostjo k samomoru.

​To niso mnenja, to so dejstva, pred katerimi si ne moremo več zakrivati oči. Če se znanosti in knjigam tukaj ne približamo ter sledimo le tistemu, kar smo vedeli že prej, ne moremo vedeti čigavemu občutku sledimo – svojemu ali nekje pridobljenemu, zakopanemu v podzavest. Obenem smo tista generacija odraslih, ki se zablod prejšnjega stoletja vedno bolj zaveda. Smo tiste generacije, ki se zaveda kako velik pomen imata pri vzgoji rahločutnost in sočutne meje. Ker nas vodita strah, da bomo svoje otroke »zafrknili« in sram, da nismo dovolj dobri (kar smo prevzeli od naših staršev), posledično vase in v otroka ne zaupamo. Tako se lahko zgodi, da se prehitro zatečemo le v knjige. Tako ne poslušamo več sebe, ampak se zanašamo na zunanji okvir, ki prehitro postane naše vodilo.

Večkrat se zgodi, da skupaj z osebnostno rastjo začutimo stvari o katerih smo prej le brali. Včasih se nam zdi, da nam je nekaj zavestno popolnoma jasno, v praksi pa kar nekako ne gre.
Za to, da pri vzgoji lahko izhajamo iz svojega notranjega glasu je nujno potrebno, da najprej slišimo sebe – svoje rane, zablode, neizpolnjene želje in prekoračene meje. Za to, da bo notranji glas res naš je nujno potrebno, da se najprej ozdravimo – koliko zdravljenja je potrebnega, pa je seveda odvisno od tega kako boleča je naša zgodovina.

Za pristno vzgojo je pomembno, da izhajamo iz svojega bistva – srca in intuicije, obenem pa si pomagamo z okvirjem znanosti in knjig, ki nam odpirajo nove razsežnosti in dojemanja otroka in človeka na sploh.

Znanje nam da možnost izbire, izbirajmo pa s srcem 💜

Manca

Vabljen/a, k delitvi.

---