LE OTROK SEM

​​Le otrok sem.
Ne znam ti še povedati, kako se počutim in kaj potrebujem. Vsega tega se moram še naučiti… mamica in ati, vidva me učita tega.
Ne znam še nadzorovati svojih odzivov, vsaj ne tako, da bi bil ob tem iskren s svojimi občutji… vse skupaj je v meni še tako intenzivno, da ne zmorem pomiriti sam. Potrebujem odraslega, da to naredi namesto mene in me pomiri.

Le otrok sem. Morda ob meni doma ni nikogar, ki bi me razumel in sprejel z vsemi občutji. Morda sem doma lahko le vesel… ko jokam ali se prepiram, ker želim biti slišan in upoštevan, me nimajo več radi. Morda doma niti vesel ne morem biti, ker so vsi ves čas slabe volje… Morda sem doma ves čas v strahu, kaj sledi – kdaj se bo ati razjezil in mamica zjokala.

Ne znam si še razložiti vseh občutij in dogodkov okrog sebe… potrebujem odraslega, da me zavaruje pred tistim, česar še ne morem doumeti… potrebujem odraslega, da mi da vedeti, da je varno, ne glede na vse kar se okrog dogaja – in da bo še vse v redu. Potrebujem odraslega, ob katerem bom lahko jokal, kričal, se smejal in veselil. Potrebujem odraslega, ki mi bo dal občutek varnosti, kadar me bo strah. Potrebujem odraslega, ki bo moja dejanja objel in jim postavil mejo.. ob tem pa še vedno dovolil, da se počutim, tako kot se. Potrebujem te, da razvozlaš moje vedenje in začutiš, da sta pod mojim norenjem le žalost in strah.

Morda si ti, moja vzgojiteljica, edina, ki me sliši, razume in sprejema. Morda je vrtec moja edina varna baza, iz katere bom črpal tudi v odraslosti. Morda tam sproščam vso stisko, ki jo doma čutim… ker je edino tam prostor zanjo. Morda je edini način, s katerim sem se naučil vzpostaviti stik, tako da nagajam… spodaj pa se skriva reka solz, ki je zajezena z močnim zidom. Strah me je, kaj se bi zgodilo, če se ta zid podre… strah me je neobvladljivosti čustev, ki bi bruhala iz mene… čustev, ki so bila toliko časa zakopana v meni, neslišana…

Le otrok sem. Ti si odrasli, ti bi me moral razumeti! Ti bi se moral truditi in najti špranjo v mojem jezu! Ti si tisti, ki mora vztrajati, takrat ko se zaprem vase! Prosim te, le otrok sem.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
Starši so prve osebe, ki bi otroku morale dati občutek, da je edinstven in nezamenljiv, da je odnos varen in temelji na zaupanju in spoštovanju. Ob starših bi otrok prvo moral imeti občutek, da je ljubljen točno tak, kot je.

Žal v življenju ni vedno tako, pa naj si še tako želimo. Včasih je vrtec otrokova edina varna baza… včasih so vzgojiteljice edine, ki mu dajo občutek varnosti. Včasih je igralnica edini čist in varen prostor… včasih edin prostor brez ekranov, ki oddaljujejo vse male in velike duše. Včasih je otrokov edin varni odnos z njegovo teto, dedkom ali z mamico njegovega prijatelja.

Vsak odtenek varnega odnosa otroku da izkušnjo, iz katere lahko v odraslosti črpa v svojih odnosih. Prav nobena izkušnja slišanosti ni zaman. Otroci ne potrebujejo popolnih odraslih, potrebujejo pa dovolj dobre – takšne, ki se trudijo, iščejo nove poti in možnosti.
​
Zato je nujno, da spreminjamo zavest o otrocih in nanje gledamo kot mala bitja, ki iščejo stik, so najbolj čista in ljubeča, pogosto le naša ogledala, ki pa lahko tako močno zabolijo. Nujno je, da razumemo….

… da so le otroci.

Iz srca, Manca.

Deli in spreminjaj zavest o otrocih.

---